La noche es oscura. Noč je temna. (na splošno) El cuarto está oscuro. Las luces no funcionan.
Soba je temna. Luči ne delajo (trenutno stanje) Jorge es guapo.
Jorge je lep moški. Jorge está guapo.
Jorge dobro izgleda. (Lepo se je oblekel in uredil)
Ali ste vedeli, da špansko govorijo tudi v Afriki, natančneje v Ekvatorialni Gvineji? In na Filipinih?
Po številu naravnih govorcev, le-teh je približno 400 milijonov, se španščina oz. kastiljščinauvršča na tretje mesto (za kitajščino in angleščino), glede na mednarodno razširjenost pa na drugo mesto.
Na zelo velik interes za učenje španščine v svetu ter predvsem v Evropi v zadnjih 15 letih so vplivali predvsem španski turizem, kultura ter ekonomija. Učenje španščine kot tujega jezika v Evropi se širi, prav tako tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjem desetletju opaža trend linearnega naraščanja privržencev španskega jezika. Za predstavo naj navedemo podatek, da se je v obdobju 1997-2004 število tistih, ki so se učili španskega jezika povečalo skoraj za 3-krat.
Prav gotovo se španski jezik povezuje s temperamentno sončno Španijo ali Kubo, nekaj so prispevale latinsko-ameriške telenovele, znane španske osebnosti (od nogometašev do filmskih zvezd) in nastopil je pravi »boom« španščine.
Toda španščina je predvsem jezik, ki odraža zgodovinsko, kulturno in umetniško življenje, ki se je v 15. stoletju razširil iz Iberskega polotoka najprej na Karibe (Velike in Male Antile) ter se tam srečal z avtohtonimi jeziki, ki so prav tako pustili svoj pečat: danes španske besede chocolate, canoa, patata, tomate so indijanskega izvora.
Španska identiteta se odraža v besedilih, glasbi tanga, salse, flamenca, v hispano-ameriški literaturi, kulinariki, etc.
Zato tisto najpomembnejše, ko se učimo španščine oz. tujega jezika, ponazarja naslednja misel:
Para comprender el lenguaje de los otros no es suficiente comprender las palabras; es necesario entender su pensamiento.
(Za razumevanje jezika drugih ni dovolj zgolj poznavanje besed; potrebno je razumeti njihovo mišljenje.)
A je španski predlog za k, proti, do, v, na, ob … Vamos a la ciudad pomeni gremo v mesto. Vengo a las tres pomeni pridem ob treh.
De po špansko pomeni od, iz, z, po … Uporablja se za prikaz lastnine ali izvora. La casa de Theresa pomeni Theresina hiša (v dobesednem pomenu hiša od Tereze). Soy de Mexico pomeni sem iz Mehike. Ko predlogu de sledi predlog el – la casa de el profesor, se združita predloga v en predlog del – la casa del profesor.
En po špansko pomeni v, znotraj, pri čemer ni nujno, da gre za fizično stvar). La silla está en la cocina pomeni stol je v kuhinji. Marcos está en España pomeni Marcos je v Španiji.
Sedaj pa poskusite rešiti spodnjo vajo!
1. La niña sale
jugar.
2. El pájaro trata
volar.
3. Ella piensa
dormir.
4. El caballo viene
beber.
5. Yo doy
comer al perro.
6. Yo pienso
dar mi dinero.
7. Los perros corren
comer.
8. Ellos terminan
beber café.
9. Nosotros tardamos
llegar a la universidad.
10. Ellos vienen
dormir al hotel.
11. Nosotros tratamos
cerrar la puerta.
12. Tú piensas
jugar todo el día.
Rešitve:
1. a, 2. de, 3. en, 4. a, 5. de, 6. en, 7. a, 8. de, 9. en, 10. a, 11. de, 12. en.
SAMOGLASNIKI: A – izgovarja se kot a v besedi mapa (madre, ambos). I – izgovarja se kot i v besedi miza (finca, timbre, mi). če je za črkami a, e, i ali u, se izgovarja kot j v besedi jesen (hierba, bien, siete). O – izgovarja se kot o v besedi orodje (teléfono, amo, foco). E – izgovarja se različno; če je na začetku ali na sredini besede, se izgovori kot e v besedi met (metati). Če je na koncu besede, se izgovori kot e v besedi kafé(café). Vendar to ni pravilo, v določenih primerih se tudi e na koncu besede izgovarja kot e v besedi met. Praktični primer, kjer ima glas e ne glede na položaj v besedi enak zvok: de vez en cuando. U – izgovarja se kot u v besedi usta (universo, reunión, unidos). V kombinaciji gui, gueterzačrko q se u ne izgovarja(guía, guerra, quizás). Če se nahaja med črkama g in i/e, se piše s preglasom (vergüenza, lingüista). Če je za črkami a, e, i ali o, se izgovarja kot w v angleški besedi water (cuaderno, cuerpo, cuota).
SOGLASNIKI: B – izgovarja se kot v (beber). C – izgovarja se kot s (cebolla). Z – izgovarja se kot s(Zaragoza). G – izgovarja se različno; če je na začetku besede, se izgovarja kot h (gitano, gente). Če se pojavlja ob samoglasnikih a, o ali u, se izgovarja kot g tudi na začetku besede (gordo, guerra). Če se pojavlja ob črkah e ali i, se izgovori kot “grlen” h, na primer kot ch v besedi jezero Loch Ness (gente, gitano). H – se ne izgovarja(harina, zanahoria). J – izgovorjava je identična izgovorjavi črke G ob črkah e ali i, torej “grlen” h(Jaime). Ñ – izgovarja se kot nj/ny(niño). R – izgovarja se kot navaden r(pero). T – izgovarja se kot navaden t, a mehko in z jezikom blizu prednjih zob (todo). Y – samostojno se uporablja se kot veznik in; izgovarja se kot i(Madrid y Barcelona).
IZGOVORJAVA ČRKOVNIH KOMBINACIJ
AI – izgovarja se kot aj/ay(hay, airear). CH – izgovarja se kot č(chocolate, chorizo). LL – izgovarja se mehko, kot lj/ly(caballo, cepillo). QU, CO, CA – izgovorjava je v vseh primerih identična; izgovarja se kot k, a mehko in tiho (querer). Y s samoglasnikom – izgovarja se kot j(yeso, yo). RR – izgovarja se kot podaljšan r(perro).
Za poslušanje izgovorjave posameznih črk in primerov besed kliknite na naslednji posnetek:
Če želimo v španščini vprašati, koliko je ura, rečemo ponavadi:
¿Qué hora es?(Koliko je ura?) ali ¿Tienes hora?(Imaš uro?)
[izgovor: kè ora es / tjènes ora]
Odgovorimo pa na naslednji način:
Es la una. (Ura je ena.) Son las dos y cinco de la tarde. (Ura je pet čez dve popoldan.) Son las tres y cuartoen punto. (Ura je točno petnajst čez tri.) Son las siete y mediade la mañana. (Ura je pol sedmih zjutraj.) Son las diez menos veinticinco de la noche. (Ura je pet čez pol desetih zvečer.) Son las cinco menos cuarto. (Ura je petnajst do petih.) Son las ocho y media más o menos. (Ura je približno pol devet.) Esmedianoche. (Polnoč je)
Zdaj pa vi! Napišite s številko, koliko je ura! Rešitev preverite spodaj.
a) Son las tres y media de la tarde. __________
b) Son las seis menos diez de la mañana. __________
c) Son las diez y cuarto de la noche. __________
d) Es la una y cinco minutos de la tarde. __________
e) Son las once menos veinte. __________
Rešitve: a) 15:30, b) 5:50, c) 22:15, d) 13:05, e) 10:40
Že znate razlikovati med španskima predlogoma POR in PARA? Preizkusite se v naslednji jezikovni vaji!
POR/PARA
Namen
1. He venido ______ hablar contigo. (Prišel sem, da bi govoril s teboj.) 2. ¿______ qué me llamas? (Zakaj me kličeš?)
Cilj, destinacija
3. Salen ______ Londres. (Odhajajo za London.)
4. ¿ ______ quién es este CD de Shakira? (Za koga je ta CD od Shakire?)
Trajanje 5. ______ siempre (Za zmeraj) 6. Necesito una habitación _____ 6 noches. (Potrebujem sobo za 6 noči.)
Vzrok 7. No salgo ______ el frío. (Ne grem ven zaradi mraza.) 8. Tuvimos que cerrar la ventana ______ los mosquitos. (Morali smo zapreti okno zaradi komarjev)
Primerjava
9. Es muy alta ______ su edad. (Zelo visoka je za svojo starost.)
Hitrost 10. Veinte kilómetros ______ hora. (Dvajset kilometrov na uro.)
Trpnik - pasiv
11. El texto es leído ______ el profesor. (Tekst je prebran s strani profesorja.)
Druge fraze
12. ______ favor (prosim) 13. Necesario ______ (potrebno za) 14. ______ ejemplo (na primer) 15. ______ mí (za mene, po mojem)
16. Hablar ______ teléfono (govoriti po telefonu)
17. ______ eso (zato)
Že poznate osnovne besede, povezane z iskanjem prenočišča? Če so vam besede “alojamiento”, “cama doble”, “cuenta” še neznane, si oglejte naslednjo lekcijo.