Učenje tujega jezika je spoznavanje kulture
Učenje tujih jezikov je kompleksna stvar; že po nekaj urah učenja ugotovimo, da se ne učimo le slovnice ter novega besedišča, temveč odkrivamo tudi kulturo naravnih govorcev, katerih navade, običaji in temperament se odražajo skozi njihov jezik.
Filozof Wittgenstein je izrekel slovito misel: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta« in s tem opozoril na neločljivo povezanost dveh pomembnih dimenzij človeka. Povezave med kulturo in jezikom so postale predmet proučevanja različnih ved, najbolj se je vanj poglobila lingvistična antropologija, ki je prišla do marsikatere zanimive ugotovitve. Nekatere kulture na primer bolj cenijo gostobesednost, druge leporečje, tretje pa kratko in jedrnato izražanje.
Če primerjamo britansko in ameriško angleščino, bomo našteli kar precej opaznih razlik. Britanska angleščina je polna vljudnostnih fraz, najrazličnejših pozdravov in zahval, ki jih je treba uporabljati v vsakdanjem pogovoru. Američani nasprotno stremijo k preprostosti. Stavki so krajši, enostavnejši,brez odvečnega leporečja. Njihova komunikacija je tudi manj formalna, zato lažje in hitreje preidejo na osebno raven.
V španskem jeziku je opazna gostobesednost ter velik poudarek na izražanju čustev. Obstaja celo poseben glagolski način, ki je namenjen izražanju osebnih občutenj, sodb in mnenj.
Pregovorna natančnost Nemcev, se odraža tudi v njihovem jeziku. Nemščina že zveni bolj trdo kot romanski jeziki. Eksaktna slovnica ima velik pomen in ne dopušča veliko improvizacije.
Kaj pa Slovenci? Kot majhen narod smo zelo dovzetni za tujke iz različnih jezikov in jih radi vpletemo v vsakdanje pomenke, kar bi utegnilo kazati na našo nizko samozavest. Tudi Slovenci imamo precej kompleksno in natančno slovnico. Naši glasbeniki pogosto potarnajo, da je v slovenščini težko pisati čustvena besedila, saj ne zvenijo dovolj nežno. Zdi pa se, da je v zadnjem času vse več svobode pri kovanju novih besed, novih načinih izražanja, ki postanejo sprejemljivi za širšo družbo. Morda je rigoroznost in navezanost na vse tradicionalno le zamenjala zavest o tem, da je jezik živa zadeva, ki se demokratično oblikuje in spreminja skozi čas.









