Učenje tujega jezika je spoznavanje kulture

Učenje tujih jezikov je kompleksna stvar; že po nekaj urah učenja ugotovimo, da se ne učimo le slovnice ter novega besedišča, temveč odkrivamo tudi kulturo naravnih govorcev, katerih navade, običaji in temperament se odražajo skozi njihov jezik.

Filozof Wittgenstein je izrekel slovito misel: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta« in s tem opozoril na neločljivo povezanost dveh pomembnih dimenzij človeka. Povezave med kulturo in jezikom so postale predmet proučevanja različnih ved, najbolj se je vanj poglobila lingvistična antropologija, ki je prišla do marsikatere zanimive ugotovitve. Nekatere kulture na primer bolj cenijo gostobesednost, druge leporečje, tretje pa kratko in jedrnato izražanje.

worldwide1.jpg

Če primerjamo britansko in ameriško angleščino, bomo našteli kar precej opaznih razlik. Britanska angleščina je polna vljudnostnih fraz, najrazličnejših pozdravov in zahval, ki jih je treba uporabljati v vsakdanjem pogovoru. Američani nasprotno stremijo k preprostosti. Stavki so krajši, enostavnejši,brez odvečnega leporečja. Njihova komunikacija je tudi manj formalna, zato lažje in hitreje preidejo na osebno raven.

V španskem jeziku je opazna gostobesednost ter velik poudarek na izražanju čustev. Obstaja celo poseben glagolski način, ki je namenjen izražanju osebnih občutenj, sodb in mnenj.

Pregovorna natančnost Nemcev, se odraža tudi v njihovem jeziku. Nemščina že zveni bolj trdo kot romanski jeziki. Eksaktna slovnica ima velik pomen in ne dopušča veliko improvizacije.

Kaj pa Slovenci? Kot majhen narod smo zelo dovzetni za tujke iz različnih jezikov in jih radi vpletemo v vsakdanje pomenke, kar bi utegnilo kazati na našo nizko samozavest. Tudi Slovenci imamo precej kompleksno in natančno slovnico. Naši glasbeniki pogosto potarnajo, da je v slovenščini težko pisati čustvena besedila, saj ne zvenijo dovolj nežno.  Zdi pa se, da je v zadnjem času  vse več svobode pri kovanju novih besed, novih načinih izražanja, ki postanejo sprejemljivi za širšo družbo. Morda je rigoroznost in navezanost na vse tradicionalno le zamenjala zavest o tem, da je jezik živa zadeva, ki se demokratično oblikuje in spreminja skozi čas.

POLETJE- idealen čas za prebiranje knjig v tujih jezikih

slika-1.jpg

Kolikokrat se vam čez leto zgodi, da vas zamika dobra knjiga, pa si zanjo zaradi službenih ali šolskih obveznosti enostavno ne morete vzeti časa? Poletje je idealen čas, da se spočijete in umirite ter uživate tako v domačem kot tudi tujem leposlovju.

Branje knjig v tujih jezikih je čudovita priložnost za utrjevanje znanja jezika, pridobivanje novega besedišča ter spoznavanje drugih kultur prek pisane besede. V zadnjih letih je dobro poskrbljeno tudi za začetnike, ki se na ta način jezika šele učijo - večina splošnih knjižnic je dobro založena z zbirkami knjig, ki so prilagojene različnim stopnjam znanja. Učenje na takšen način je mnogo bolj zabavno in zanimivo.

V poletni vročini vam bo gotovo ustrezalo branje knjig na svežem zraku, zato lahko obiščete »Knjižnico pod krošnjami«, ki jo najdete v parku Tivoli, na trati ob ribniku, vse do 31. avgusta 2008. Od tujejezične literature boste našli predvsem romane in časopise v angleškem in francoskem jeziku.

Za ideje za počitniško branje smo se obrnili na knjižnico Prežihov Voranc, kjer so nam povedali, da so med najbolj branimi tujejezičnimi knjigami letos naslednje:
ang: Harry Potter and the Deathly Hallows
fra: Con brio
nem: Der Vorleser
ita: Va’ dove ti porta il cuore
špa: Un viejo que leía novelas de amor

Knjige, zgoščenke, DVD-je ter ostalo avdiovizualno gradivo si lahko izposodite tudi na nekaterih inštitutih za tuje jezike. Uporabniku zelo prijazni so: Francoski inštitut Charles Nodier (Breg 12, 1000 Ljubljana, telefon: 01/2000 500), Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Kongresni trg 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/2415 640), inštitut za španščino - Instituto Cervantes Ljubljana (Privoz 11, 1000 Ljubljana- Prule, telefon: 01/4210 684). V knjižnice inštitutov se morate najprej včlaniti, potem pa lahko brez težav dostopate do zanimivih vsebin.
 
Inštitut, ki promovira angleški jezik in kulturo, British council, je žal zaprl vrata svoje knjižnice, je pa vso svojo knjižno zbirko podaril knjižnici Otona Županciča, kjer si dela lahko izposojate.
 
Če se raje kot za izposojo odločite za nakup knjige, pa je izbira še toliko večja. Knjigarne so s knjigami v tujih jezikih vedno bolje založene. Naj naštejemo le nekatere, ki so znane po pestri izberi tujejezičnih knjig: Epicenter, Center Oxford, Konzorcij, Vale Novak…

Želimo vam obilo užitkov ob branju!

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (4. del)

“Kaj naj rečem - ob tujih jezikih tako rekoč živim, a kakšen silno blesteč poliglot vseeno nisem. V gimnaziji sem shajal takole, bolj s trojkami. Ampak brez izdatne angleščine danes na svetovnih potovanjih seveda ne gre in to je istočasno tudi potuha - v večini krajev, kamor odhajam v zadnjem desetletju in več, krasno shajam le s tem jezikom. Gimnazijska francoščina, ki sem jo pred četrt stoletja prav lepo dodelal v Afriki, je do danes zbledela na sramoten nivo osnovnošolca. Podobno je s španščino, ki mi je bila tako rekoč povsem domača pred dvema desetletjema na dolgih poteh prek Latinske Amerike. A hvala bogu imam še vedno zdrave roke in tudi zelo na široko se znam še vedno in po slovensko nasmejati: Zdravo, fantje, kako gre - a ste me kaj veseli? In ne bi verjel, kako daleč pripelje človeka dobra volja in nekaj prijaznosti. Aha, kakšnih eksotičnih plemenskih jezikov pa še sploh ne znam - sem prelen in preneumen za kaj takega. In to je to. Pa lepo se imej.”


 Zvone Šeruga

Zvone Šeruga

Poletni jezikovni tečaji za odrasle in mladino

Poletje se nezadržno bliža in z njim vred težko pričakovani dopusti, počitnice, poletno lenarjenje …, vendar to ne velja za vse! Mnogi med njimi želijo izkoristiti poletne počitnice, razgibati možgančke ali storiti nekaj za dušo, pa naj gre za plesne, kreativne delavnice ali različne poletne šole. Sem spadajo tudi poletni jezikovni tečaji, ki jih namensko za prosti poletni čas pripravljajo jezikovne šole širom po Sloveniji.

Po večini gre za krajše tečaje, na katerih se tečajniki naučijo komunikacije za potovanja, a to ni pravilo. Pobrskali smo med poletno ponudbo jezikovnih šol in izpostavili nekaj zanimivih opisov poletnih tečajev za odrasle in mladino. 

POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE

Veris - od 1. junija do 30.avgusta - v tem času velja na vse redne individualne tečaje ter tečaje v paru 10-odstotni popust. Prijavite se lahko na 2-tedenske obnovitvene tečaje angleščine in nemščine oziroma 3-tedenske tečaje francoščine, španščine in italijanščine z imenom “Znajdi se v tujini”. Ponujajo pa tudi kombiniran paket individualnega ter e-tečaja.

Lingula - od 1. julija do 15. septembra - v tem času velja 20-odstotni popust, organizirajo pa 2-tedenske tečaje, specializirane enodnevne delavnice, e-tečaje ter “Summer Turbo Intensive” tečaje.

Mint - od 24. julija do 4. avgusta - v tem času pripravljajo intenzivne vsakodnevne konverzacijske tečaje ter dvotedenske tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine in ruščine za različne zahtevnostne stopnje.

POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI ZA MLADINO

Jezikač - v juniju, juliju in avgustu organizira poletno šolo z različnimi tematikami: “Program športnik”, v katerem je poleg učenja tujega jezika vključeno tudi učenje tenisa oziroma vožnje s kajakom ter “Program umetnik”, v katerem so poleg pouka tujega jezika vključene delavnice risanja, slikanja ter oblikovanja. Mladi se lahko učijo angleščine, nemščine in italijanščine.

 Berlitz - v poletnem času organizira jezikovne počitnice za otroke med sedmim in šestnajstim letom starosti. V programu “Kids Camps” se otroci lahko učijo angleščine in nemščine. 

P.S. Gre za izbor brez namena oglaševanja. Izbrali smo tiste tečaje, ki so se nam zdeli zanimivi. Če kdo ve še za kakšne zanimive tečaje, naj nas obvesti.

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (3. del)

… Zadnje čase res veliko potujem in angleščina je postala jezik, ki ga uporabljam največ. Do zdaj sem se zadovoljila z znanjem, ki sem ga pridobila v osnovni in srednji šoli, lahko sem celo brala angleške dramske tekste in kar nekaj sem jih »odkrila« slovenskemu občinstvu. Ker vem, da še tako velik strokovnjak na svojem področju zveni neprepričljivo, če suvereno ne obvlada jezika, ki ga uporablja, čutim veliko potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju. Urnik mi sicer ne omogoča obiskovanje kakršnega koli rednega tečaja in to je verjetno problem mnogih zaposlenih ljudi. Obvladam sicer nekaj »gimnazijske« francoščine, nekaj španščine, toda le toliko, da se v teh deželah ne bi ravno izgubila, tudi lačna in žejna ne bi ostala, za kaj več pa …  Torej se bom raje izpopolnjevala tam, kjer mi gre najbolje, se pravi, angleščina! Vesela bom, če mi bo vaš blog pri tem lahko v pomoč!

Violeta Tomič, igralka in voditeljica

Violeta Tomič

30 najbolj razširjenih jezikov na svetu

Hoteli smo izvedeti, kje na lestvici najbolj razširjenih svetovnih jezikov se nahaja “velikih jezikovnih pet”, torej tisti tuji jeziki, ki jih imamo Slovenci najraje in ki zaenkrat “kraljujejo” tudi na našem blogu. Lestvica najbolj razširjenih jezikov vsebuje poleg naziva jezika tudi jezikovno družino, v katero spada, pisavo, število govorečih ter področja, kjer se jezik uporablja.

Vir: KrysTall

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (2. del)

“Navdušenja za učenje tujih jezikov sem se “nalezla” od očeta. Že od ranega otroštva sem veliko brala, oče pa mi je pripovedoval o študiju na Uralu v Rusiji. Vse te dogodivščine, ki sem jih poslušala in brala so me pripeljale do vpisa v tečaj nemščine v drugem razredu osnovne šole, s katero sem potem nadaljevala do fakultete. Učenje se je začelo z igro in nadaljevalo z recitali. Moja želja po učenju je bila tako velika, da sem v sedmem razredu začela z učenjem zame najlepšega jezika na svetu – francoščine, po končani srednji šoli pa sem se ob ljubezni do potovanj začela učiti še špansko. Sedaj tekoče govorim francosko, angleško in nemško, delno hrvaško in špansko. Brez tega znanja bi bila na svojih mnogih potovanjih prikrajšana do komunikacije z različnimi kulturami, ki se najlepše izrazijo v domačem jeziku. Pri svojem delu tudi mnogokrat komuniciram s tujci, zato je zame znanje tujih jezikov neprecenljivo bogastvo in hkrati intelektualni kapital, ki se ga ne da kupiti, temveč se ga je treba priučiti! In s tem kapitalom smo hkrati z ljubeznijo do življenja neizmerno bogati.”

Živa Vadnov, miss Slovenije 2004

Živa Vadnov

Učenje italijanščine v Second Life-u

Pred časom se je podjetje Sigmasei v sodelovanju z italijansko jezikovno šolo Leonardo da Vinci domislilo ideje, ki je bila kasneje preizkušena v virtualnem svetu Second Life. Podjetji sta organizirali prvi virtualni »resnični« tečaj italijanščine na otoku »Toskana«. Učne lekcije so potekale v sklopu festivala “Festival della Creatività”, ki je potekal lani, od 25. do 28. oktobra.

second life

Vsekakor zanimiva domislica, ob kateri se vprašamo, koliko bomo v bližnji prihodnosti ljudje sploh še fizično prisotni na jezikovnih tečajih in kolikšen del našega življenja bomo dejansko preživeli v “kibersvetu”. Zadeva je gotovo poučna in zato dobrodošla, kljub temu pa menimo, da mora pravi tečaj vključevati tudi realno komunikacijo na 4 oči s tujimi govorci. Bodisi z obiskom jezikovnega tečaja bodisi s potovanjem v tujino se verjetno prileže vsake toliko ‘odlepiti’ od računalnika in v živo pokramljati v tujem jeziku.

2008: Mednarodno leto jezikov - Languages matter!

16. maja 2007 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 2008 za mednarodno leto jezikov. “Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje ” je v uradni izjavi napisal Koïchiro Matsuura, generalni direktor Unesca, ki je prevzel vodenje vseh dejavnosti ter prireditev v okviru omenjene teme. (Se strinjamo tudi mi!) Gospod Matsuura je podal tudi uradni slogan “Languages matter!” ter obenem pozval vse svoje partnerje, naj vlagajo svoj trud v promocijo ter v spodbujanje ohranitve vseh jezikov, vse govorce prevladujočih svetovnih jezikov pa je spodbudil k učenju še drugega jezika. Po mračnih napovedih naj bi v naslednjih generacijah izginila dobra polovica od sedem tisoč še živih jezikov.

Na 21. februar, deveti mednarodni dan materinščine, bo zavedanje vrednosti maternega jezika še dodatno pridobilo na pomembnosti, saj mu vsekakor posvečamo premalo pozornosti, obenem pa bo ta dan dobra priložnost za premislek o začetku učenja tujega jezika - vsak posameznik z osvojitvijo vsaj enega tujega jezika, poleg pridobitve lastne vrednosti, pridobi tudi na vsestranskem povečanju kulturne raznovrstnosti

Pa še dober občutek domačnosti  je, ko lahko nemoteno komuniciraš med potepanjem po svetu. ;)

international language year

Vir: uradna stran UNESCO

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (1. del)

Znanje tujih jezikov je v današnjem globaliziranem svetu prednost in nuja. V Evropski Uniji, ki povezuje 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi, imamo 23 uradnih jezikov. Vsak od njih je edinstven, s svojo zgodovino in melodijo, in na vsakega so ponosni vsi, ki jim predstavlja orodje za komuniciranje. Današnja Evropa časti drugačnost, časti različne kulture in si prizadeva za enakopravnost vseh, ki v njej živijo. Prav je, da bi se znali sporazumevati med seboj, da bi prerasli razlike, ki so nas razdvajale, in da bi izkoristili številne možnosti, ki jih je prinesla širitev Evropske unije. Sam govorim sedem tujih jezikov: nemško, angleško, italijansko, srbsko, hrvaško, francosko, rusko, v zadnjem času pa se učim tudi špansko. Kot premier, zunanji minister in poslanec v Evropskem parlamentu sem imel neizmerno prednost, da sem lahko s precejšno lahkoto komuniciral z različnimi državniki, ministri in poslanskimi kolegi. Jezik odpira mnoga vrata. Prav je, da jih odpremo.”

Lojze Peterle, poslanec Evropskega parlamenta

Lojze Peterle

  • Iskalnik


  • Oglasi


  • Koledar

    • December 2008
      P T S C P S N
      « Nov    
      1234567
      891011121314
      15161718192021
      22232425262728
      293031