Večjezičnost v družini

Tomaž in Anna sta se spoznala med študijem v Nemčiji, nato nekaj časa živela v Bruslju in se po rojstvu drugega otroka preselila v Slovenijo. Tomaž tekoče govori štiri jezike, Anna tri, vendar se je na jezikovni šoli vpisala še v začetni tečaj španščine. Otroka pri sedmih in desetih letih že odlično govorita slovensko, angleško in nizozemsko, starejši Mark pa tudi malo nemško in francosko.
»Kako zmedena morata biti otroka ob vseh teh jezikih«, boste porekli! Morda imate deloma celo prav, toda zamislite si trenutek, ko bosta čez 10 ali 15 let iskala prvo službo in prekipevala od jezikovnega znanja! V času, ko svet postaja globalna vas, mednarodno sodelovanje na vseh področjih pa narašča z rekordno hitrostjo, je odlično znanje vsaj še enega tujega jezika velika konkurenčna prednost. Zato bi bilo napak, če dandanes ob številnih možnostih, ki so na voljo, kot starši ne bi poskrbeli za ustrezno jezikovno kompetenco svojega podmladka.
Večina nas najbrž ne živi v narodnostno mešanem zakonu, vendar to še ne pomeni, da v družinskem okolju ne moremo spodbujati večjezičnosti. Četudi sami tujega jezika ne govorimo perfektno, se lahko brez bojazni, da se bo otrok navzel slabe izgovorjave, z njim pogovarjamo, a mu hkrati omogočimo še druga srečanja s pravilno izgovorjavo. Odveč je tudi misel, da bomo z novim jezikom otroka zmedli. »Prav nasprotno«, trdijo jezikoslovci. »Z novim jezikom se poglobi razumevanje maternega jezika, hkrati pa se poveča zmožnost razumevanja drugih kultur ter možnost aktivnega sodelovanja v mednarodnih prizadevanjih,« v svoji knjigi The Bilingual Edge pišeta profesorja King in Mackey.
A znanje drugega ali tretjega jezika ima še druge prednosti! Mnogi strokovnjaki trdijo, da se otroci, ki razumejo dva jezika, naučijo brati bolj zgodaj, dosegajo boljše rezultate pri testih kreativnosti in matematike ter so nasploh boljši komunikatorji.
Zato se le sprehodimo z otrokom do knjižnice, spodbudimo ga k branju tujejezične literature ali gledanju tujih oddaj in filmov, skupne trenutke pa izkoristimo za pogovor o njihovi vsebini ali raznolikosti kultur. Za napredovanje so dobri tudi drobni triki, kot je sprememba jezikovnih nastavitev na domačem računalniku.
Po osnovni šoli pa ga le pošljimo v jezikovni tečaj ali na jezikovne počitnice pod strokovnim vodstvom, saj se bo tako najhitreje naučil samostojnosti v komunikaciji. Vendar ne pretiravajmo in k čemerkoli ne silimo otroka, da ne bi dosegli nasprotnega učinka. Najbolje je, če smo s svojim jezikovnim znanjem in razgledanostjo otroku sami primer, po katerem se bo prej ali slej zgledoval.


