JEZIKOVNASOLA.COM » Italijanščina

Izogovorjava italijanskih besed (osnovna raven)

Urska — Wed, 14 May 2008 08:10:29 +0000

c, ci, ch
Italijanski c ima dva različna glasova; izgovarja se kot č ali k.
Če je c pred e ali i, se izgovarja kot č (primer: undici [undiči]).
Če Je c pred a, o, u ali soglasnikom, se izgovarja kot k (primer: comodo [komodo]).
Če je ci pred a,o ali u, se izgovarja kot č, i pa se ne izgovarja (primer: ciao [čao]).
Če je ch pred i ali e, se izgovarja kot k (primer: chi [ki]).

*Cucina vsebuje oba tipa izgovorjave [kučina].

g, gi, gh
Italijanski g ima dva različna glasova; izgovarja se kot g ali dž.
Če je g pred e ali i, se izgovarja kot dž (primer: gioia [džoja]).
Če Je g pred a, o, u ali soglasnikom, se izgovarja kot g (primer: gatto [gato]).

j, y
Izgovarja se kot i.

w
Izgovarja se kot v.

dvojni soglasniki
Praviloma se izgovarjajo dvojno, pri čemer sta najbolj očitni pri izgovorjavi mm ter ss, rr in tt pa se ne izgovarjata s prevelikim poudarkom.

v
Izgovarja se kot v.

s
Obstajata dva različna glasova; izgovarja se kot z ali s.
Če se s pojavlja med samoglasnikoma, se izgovori kot z (primer: casa [kaza]). Kadar se s med dvema samoglasnikoma izgovori kot s, sta potrebna dva s (primer: cassa [kasa]). Če črki s sledijo črke b, l ali v, se s izgovarja kot z, v ostalih primerih pa kot s.

gli
Izgovorjava se kot lj.

gn
Izgovarja se kot nj.

h
Se ne izgovarja (primer: ho [o]).

z
Izgovarja se kot c ali dz, pri čemer ni posebnega pravila, kdaj se uporablja določen zvok.

Barve (osnovna raven)

Urska — Thu, 03 Apr 2008 09:19:29 +0000

ČRNA – NERO
RJAVA – MARRONE
ZLATA – ORO
ZELENA – VERDE
SIVA – GRIGIO
AZURNA – AZZURRO
MORNARSKO MODRA – BLU MARINO
ORANŽNA – ARANCIONE
MODRA – BLU
ROŽNATA – ROSA
VIJOLIČNA – VIOLA
RDEČA – ROSSO
SREBRNA – ARGENTEO
TURKIZNA – TURCHESE
BELA – BIANCO
RUMENA – GIALLO

Glagol AVERE (osnovna raven)

Tadej — Thu, 14 Feb 2008 09:49:37 +0000

AVERE (imeti)

	SG.		PL.
io	ho	noi	abbiamo
tu	hai	voi	avete
lui/lei	ha	loro	hanno

Ho sete Ho fame Ho caldo

(žejen/a sem) (lačen/a sem) (vroče mi je)

Ho freddo Ho sonno Ho paura

(zebe me) (zaspan/a sem) (strah me je)

ZDAJ PA VI! PREVEDITE NASLEDNJE STAVKE:

1) Njega je strah: _____________________________
2) Zaspani smo: ______________________________
3) Zebe jih: _________________________________
4) Lačni ste: _________________________________

Rešitve: (lui) ha paura, (noi) abbiamo sonno, (loro) hanno freddo, (voi) avete fame

Toto Cutugno: L’Italiano (srednja raven) 3′53”

Tadej — Fri, 01 Feb 2008 22:31:40 +0000

Pozorno poslušanje tujih pesmi je gotovo ena prijetnejših oblik učenja tujih jezikov in to še toliko bolj, če gre za tako melodičen jezik, kot je italijanščina. Verjetno ste že slišali za znanega italijanskega glasbenika Tota Cutugna, ki že tri desetletja polni koncertne dvorane v rodni Italiji in po svetu. Če vam že ime ni poznano, pa ste gotovo slišali njegove melodične romantično-melanholične pesmi kot je na primer “Insieme“, s katero je leta 1990 zmagal na Evroviziji v Zagrebu, malo starejša zmagovalna skladba San Rema 1980 “Solo noi” ali prelepa “L’italiano“, ki si jo lahko zavrtite s klikom na spodnji posnetek.

Bodite pozorni na besedilo, za vajo pa si izpišite vse italijanske značilnosti in znamenitosti, ki jih Toto Cutugno omenja v pesmi.

Števila (osnovna raven)

Urska — Tue, 22 Jan 2008 08:39:51 +0000

Poznavanje števil spada med prve lekcije ob začetku učenja tujega jezika. Spodaj navajamo seznam osnovnih števil.

Osnovna števila do 30 - Numeri Cardinali fino a 30
1 = uno 2 = due 3 = tre 4 = quattro 5 = cinque 6 = sei 7 = sette 8 = otto 9 = nove 10 = dieci	11 = undici 12 = dodici 13 = tredici 14 = quattordici 15 = quindici 16 = sedici 17 = diciassette 18 = diciotto 19 = diciannove 20 = venti	21 = ventuno 22 = ventidue 23 = ventitre 24 = ventiquattro 25 = venticinque 26 = ventisei 27 = ventisette 28 = ventotto 29 = ventinove 30 = trenta
Desetice-Decine	Stotice - Centinaia	Tisočice - Migliaia
10 = dieci 20 = venti 30 = trenta 40 = quaranta 50 = cinquanta 60 = sessanta 70 = settanta 80 = ottanta 90 = novanta 100 = cento	100 = cento 200 = duecento 300 = trecento 400 = quattrocento 500 = cinquecento 600 = seicento 700 = settecento 800 = ottocento 900 = novecento 1000 = mille	1000 = mille 2000 = duemila 3000 = tremila 4000 = quattromila 5000 = cinquemila 6000 = seimila 7000 = settemila 8000 = ottomila 9000 = novemila 10000 = diecimila

V italijanščini se, razen prvim desetim, vsem vrstilnim številom dodaja končnica -esimo.

Vrstilna števila do 20 - Numeri Ordinali fino a 20
1. = primo 2. = secondo 3. = terzo 4. = quarto 5. = quinto 6. = sesto 7. = settimo 8. = ottavo 9. = nono 10. = decimo	11. = undicesimo 12. = dodicesimo 13. = tredicesimo 14. = quattordicesimo 15.= quindicesimo 16.= sedicesimo 17.= diciassettesimo 18.= diciottesimo 19.= diciannovesimo 20.= ventesimo
21. - 30.	Desetice - Decine
21.= ventunesimo 22.= ventiduesimo 23.= ventitreesimo 24.= ventiquattresimo 25.= venticinquesimo 26.= ventiseiesimo 27.= ventisettesimo 28.= ventottesimo 29.= ventinovesimo 30.= trentesimo	10.= decimo 20.= ventesimo 30t.= trentesimo 40.= quarantesimo 50.= cinquantesimo 60.= sessantesimo 70.= settantesimo 80.= ottantesimo 90.= novantesimo 100.= centesimo
Stotice - Centinaia	Tisočice - Migliaia
100.= centesimo 200.= duecentesimo 300.= trecentesimo 400.= quattrocentesimo 500.= cinquecentesimo 600.= seicentesimo 700.= settecentesimo 800.= ottocentesimo 900.= novecentesimo 1000.= millesimo	1000.= millesimo 2000.= duemillesimo 3000.= tremillesimo 4000.= quattromillesimo 5000.= cinquemillesimo 6000.= seimillesimo 7000.= settemillesimo 8000.= ottomillesimo 9000.= novemillesimo 10000.= diecimillesimo

Učenje osnovnih italijanskih izrazov (osnovna raven)

Tadej — Mon, 12 Nov 2007 00:20:15 +0000