Kateri jezik izbrati?
Mnogi že vnaprej vemo, kateri jezik se želimo učiti. Izberemo tistega, ki nam lepo zveni, ki ga bomo potrebovali pri delu oz. na potovanju, ali tistega, ki ga govorijo naši prijatelji. Tudi naše mnenje o državi in kulturi lahko pomembno vpliva. Ni bistveno, kateri je prevladujoč razlog za učenje jezika, pomembneje je, da se jezika želimo naučiti in da vemo, čemu se ga učimo. Le tako bomo namreč obdržali motivacijo ter dosegli stopnjo, ko se bomo lahko v tujem jeziku samostojno sporazumevali.
Vsem, ki še niste našli svojega ‘favorita’, pa ponujamo v razmislek nekaj vprašanj:
1. Zakaj se nameravam jezika učiti?
Če si nameravate z znanjem jezika služiti kruh ali pridobiti dodatne točke v vašem CV-ju, pri izbiri upoštevajte, kako iskano je in bo znanje določenega jezika. Za orientacijo bo dovolj, če se sprehodite po oglasih za prosta delovna mesta. Kar pa ne pomeni, da se morate pragmatično odločiti za nepogrešljivo angleščino ali mandarinsko kitajščino, ki jo govori milijarda ljudi. Morda vam bo zaradi pomanjkanja govorcev v določeni stroki ključno prednost pred tekmeci nudilo npr. znanje švedščine ali makedonščine.
Če se boste jezika učili za lastno veselje, kar je najbolje, pozabite na razne kalkulacije. Odločite se za jezik države, kamor bi radi potovali, jezik kulture, ki vam je blizu. Priložnosti za uporabo jezika v praksi se bodo pojavile same od sebe.
2. Kje lahko znanje pridobim?
Vprašanje, ki si ga je dobro zastaviti, če razmišljamo o učenju bolj eksotičnih jezikov. Programe za samostojno učenje (računalniške programe, učbenike, zgoščenke…) dandanes ni težko dobiti, težava se pojavi, če ste popolni začetnik in ne razumete angleščine. Učne literature v slovenščini za manj priljubljene jezike je namreč malo. Podobno velja za tečaje v jezikovnih šolah. Mnogi eksotični jeziki so morda res navedeni v ponudbi, dejanska izvedba pa je vprašljiva. Obstajajo še tečaji v tujini, ki pa so mnogim iz časovnih in finančnih razlogov nedosegljivi. K sreči je tu še zajetna količina vaj na internetu, toda dobro znanje angleščine, nemščine ali francoščine ter jeklena motivacija sta spet nujen predpogoj. Nikar pa optimistično ne pričakujte, da se boste jezika naučili samo z vajami na internetu brez jezikovnega tečaja ali vsaj dobrega učbenika z avdio gradivom.
3. Kateri jezik je najbolj uporaben?
V svetovnem merilu so najbolj govorjeni jeziki angleščina, mandarinska kitajščina, španščina, francoščina, arabščina, ruščina in portugalščina. Vendar število govorcev mnogokrat zasenči ekonomska ali zgodovinska moč države. Tako sta v Evropi bolj kot ruščina ali portugalščina, pomembni nemščina in italijanščina. Na individualni ravni pa je najpomembnejši jezik bodisi tisti, ki nam bo zagotovil kruh (poklic), bodisi tisti, s katerim se največkrat srečujemo. Tako lahko na našo »oceno uporabnosti« vpliva tudi poslovno sodelovanje s partnerji v tujini, bližina določene države, naše dopustniške destinacije ipd.
4. Kako zahteven je določen jezik?
Slovenskemu govorcu se bo nedvomno najlažje naučiti hrvaškega jezika, saj ga razume 60-odstotno, še preden z učenjem sploh začne. Cirilici navkljub se je relativno lahko naučiti ruščine, hitro napredovanje pri učenju omogočata tudi italijanščina in španščina. Tudi za angleščino velja, da osnov ni težko osvojiti, medtem ko se boste za visok nivo morali precej bolj truditi. Za nemščino in francoščino je vsaj na začetku treba imeti malo več potrpljenja, povprečnemu Slovencu pa bodo zagotovo najtežji jeziki arabščina, japonščina, kitajščina ipd. Vendar se ne dajte prestrašiti! Pametno je predhodno razmisliti o času in potrebni volji, ki sta ključna dejavnika za osvojitev določenega jezika. 200 ur učenja bo morda zadostovalo za italijanščino, a še zdaleč ne za japonščino.
Ni komentarjev
Napiši komentar
