PRAZNUJMO EVROPSKI DAN JEZIKOV…Z JEZIKOVNIMI POTEPANJI!

eu1.jpg

Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji in Urad vlade za komuniciranje v izvedbi Centra Evropa vas v petek, 25. septembra 2009, med 11. in 17. uro vabita na celodnevni družabni dogodek z naslovom »Jezikovna potepanja«. Dogodek bo potekal V Miklošičevem parku nasproti Centra Evropa, v primeru slabega vremena pa v Centru Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana.

Ljubitelji tujih jezikov boste v pestrem programu prav gotovo našli kaj primernega zase:

PROGRAM:
11.00  Uvodna nagovora direktorice Urada vlade za komuniciranje Veronike Stabej in vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihele Zupančič.

11.15 in 12.25  Branje poezije v različnih jezikih držav Evropske unije in kandidatk za članstvo v sodelovanju z učenci Osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane.

11.50 in 13.30  Lutkovna predstava »Princesin zaklad – Uganke na gusarski ladji« v izvedbi Sabine Schröder–Zobel. Predstava je primerna za otroke, stare od 8 do 10 let, ki se vsaj eno leto učijo nemščine kot tujega jezika.

13.00, 14.05 in 15.00  Kratki popotniški tečaji švedščine (13.00), poljščine (14.05) in litovščine (15.00) za obiskovalce dogodka.

14.35, 15.30 in 16.15  Večjezična pantomima s pantomimikom Danijem Petkom. Vabljeni, da se potegujete za praktične nagrade!

16.00  Pogovor z red. prof. dr. Markom Stabejem z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o izzivih slovenskega jezika v prihodnosti.

Med 11.00 in 17. 00  Večjezična knjižnica, ki jo bomo v parku postavili v sodelovanju s Knjižnico pod krošnjami (http://www.knjiznicapodkrosnjami.si).

Med 11.00 in 17.00  Mednarodna klepetalnica »Pri poliglotu« - v sodelovanju z British Councilom v Sloveniji, Goethe Institutom Ljubljana, francoskim inštitutom Charles Nodier, španskim Instituto Cervantes Ljubljana in italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji bomo v parku gostili naravne govorce angleščine, nemščine, francoščine, španščine in italijanščine, s katerimi boste lahko poklepetali v sproščenem vzdušju.

Na stojnici Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bodo na voljo informacije v zvezi z jeziki, prevajanjem in tolmačenjem v EU ter politiko večjezičnosti, ki jo razvijajo in izvajajo evropske institucije.

logo.jpg

Lepo vabljeni!

5 uporabnih prevajalskih orodij za vsakogar

Avtorica: Dana Oshiro

Tim Ferriss verjame, da se je mogoče jezika naučiti (toda ne obvladati) v od 2 do 12 mesecih. A kaj če nimate niti toliko časa? Če ste npr. našli ponudbo za potovanje v zadnjem hipu ali pa bi le radi zaželeli dobrodošlico svojim novim sosedom iz tujine, je spodaj opisanih nekaj prevajalskih pripomočkov, ki vam lahko pomagajo pri prizadevanjih za komuniciranje s tujci. Read more…

Potrdilo o znanju vam morda že jutri prav pride

Mednarodni izpiti iz angleškega jezika Univerze v Cambridgeu 

Danes je že samoumevno, da znamo angleško skoraj vsi. Ne nazadnje že več generacij vztrajno guli šolske klopi pri pouku tega najbolj razširjenega germanskega jezika. Ker pa leta, preživeta v šoli, niso dovolj zanesljiv dokaz, da smo za uporabo tujega jezika zares usposobljeni, vse več delodajalcev zahteva bolj reprezentativno potrdilo o znanju jezika. Morda ste kdaj pomislili, da bi svoje znanje potrdili s kakšnim certifikatom, a so vas na koncu številna imena in kratice povsem zmedli. Univerza v Cambridgeu, ki je ena od pooblaščenih ustanov za preverjanje znanja angleškega jezika, pri nas izvaja izpite na različnih stopnjah, od katerih so najbolj obiskani FCE, CAE in CPE. Naj jih na kratko predstavimo.

ucenje.jpg

Read more…

Z jezikovno izkaznico lažje po svetu

europass 

Evropska unija si prizadeva, da bi vsak njen državljan poleg maternega jezika govoril še vsaj dva tuja jezika. S tem bi bilo več strpnosti in medsebojnega razumevanja med kulturami, večji bi bil pretok znanja, hkrati pa naj bi se izboljšala tudi kakovost življenja.
Da bi olajšali mobilnost državljanov znotraj Evrope ter hkrati spodbudili pridobivanje formalnega in neformalnega znanja, je bilo treba način zapisovanja poenotiti. Uvedli so sklop dokumentov Europass, ki omogoča pregleden zapis znanja in izkušenj. Del tega sklopa je tudi jezikovna izkaznica, standardiziran dokument, ki omogoča poročanje o jezikovnem znanju na informativen in pregleden način.

V jezikovni izkaznici predstavimo stopnjo in način, na katerega smo znanje pridobili. Opis znanja temelji na šeststopenjski samoocenjevalni lestvici,  ki  deli znanje jezika na tri ravni (razumevanje, govorjenje, pisanje) ter pet podravni (slušno razumevanje, bralno razumevanje, govorno sporazumevanje, govorno sporočanje, pisno sporočanje). Za osnovo jemlje 6 stopenj znanja jezika (od A1 do C2), ki jo je predlagal Svet Evrope in jo upošteva tudi čedalje več jezikovnih šol.

6-STOPENJ ZNANJA JEZIKA:

A1

OSNOVNA RAVEN Uporabnik razume in zna uporabljati vsakdanje izraze in najosnovnejše besedne zveze. Zna predstaviti sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na vprašanja o osebnih podatkih.
A2 Uporabnik razume povedi in pogosto besedišče, ki se nanaša na najbolj temeljne stvari. Sposoben je preprostega vsakdanjega sporazumevanja in s preprostimi izrazi pojasniti svoje potrebe.
B1 JEZIKOVNA NEODVISNOST Uporabnik razume bistvene točke večine splošnih besedil, znajde se v večini situacij na potovanju, zna tvoriti preprosta, povezana besedila o temah, ki ga zanimajo. Poročati zna o dogodkih, opisati želje in ambicije ter razložiti svoja prepričanja.
B2 Uporabnik razume poglavitne misli zahtevnih besedil in tudi strokovne razprave s svojega področja. Izraža se dovolj spontano in tekoče, da se lahko brez težav sporazumeva z naravnimi govorci. Zna oblikovati jasna in natančna besedila v zvezi s široko paleto tem in pojasniti svoj pogled na določeno vprašanje.
C1 JEZIKOVNO MOJSTRSTVO Uporabnik razume zahtevnejša, daljša besedila ter se zna spontano in tekoče izražati, ne da bi pri tem pogosto iskal ustrezne izraze. Jezik zna uporabljati tako v družabne kot tudi v učne in strokovne namene ter se zna jasno, strukturirano in izčrpno izražati.
C2 Uporabnik brez težav razume vse, kar prebere ali sliši. Povzeti zna informacije, dobljene iz različnih pisnih in govornih virov, ter povezano podati utemeljitve in razlage. Izraža se tekoče, spontano in natančno.

Vir: www.europass.si

Učenje tujega jezika je spoznavanje kulture

Učenje tujih jezikov je kompleksna stvar; že po nekaj urah učenja ugotovimo, da se ne učimo le slovnice ter novega besedišča, temveč odkrivamo tudi kulturo naravnih govorcev, katerih navade, običaji in temperament se odražajo skozi njihov jezik.

Filozof Wittgenstein je izrekel slovito misel: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta« in s tem opozoril na neločljivo povezanost dveh pomembnih dimenzij človeka. Povezave med kulturo in jezikom so postale predmet proučevanja različnih ved, najbolj se je vanj poglobila lingvistična antropologija, ki je prišla do marsikatere zanimive ugotovitve. Nekatere kulture na primer bolj cenijo gostobesednost, druge leporečje, tretje pa kratko in jedrnato izražanje.

worldwide1.jpg

Če primerjamo britansko in ameriško angleščino, bomo našteli kar precej opaznih razlik. Britanska angleščina je polna vljudnostnih fraz, najrazličnejših pozdravov in zahval, ki jih je treba uporabljati v vsakdanjem pogovoru. Američani nasprotno stremijo k preprostosti. Stavki so krajši, enostavnejši,brez odvečnega leporečja. Njihova komunikacija je tudi manj formalna, zato lažje in hitreje preidejo na osebno raven.

V španskem jeziku je opazna gostobesednost ter velik poudarek na izražanju čustev. Obstaja celo poseben glagolski način, ki je namenjen izražanju osebnih občutenj, sodb in mnenj.

Pregovorna natančnost Nemcev, se odraža tudi v njihovem jeziku. Nemščina že zveni bolj trdo kot romanski jeziki. Eksaktna slovnica ima velik pomen in ne dopušča veliko improvizacije.

Kaj pa Slovenci? Kot majhen narod smo zelo dovzetni za tujke iz različnih jezikov in jih radi vpletemo v vsakdanje pomenke, kar bi utegnilo kazati na našo nizko samozavest. Tudi Slovenci imamo precej kompleksno in natančno slovnico. Naši glasbeniki pogosto potarnajo, da je v slovenščini težko pisati čustvena besedila, saj ne zvenijo dovolj nežno.  Zdi pa se, da je v zadnjem času  vse več svobode pri kovanju novih besed, novih načinih izražanja, ki postanejo sprejemljivi za širšo družbo. Morda je rigoroznost in navezanost na vse tradicionalno le zamenjala zavest o tem, da je jezik živa zadeva, ki se demokratično oblikuje in spreminja skozi čas.

POLETJE- idealen čas za prebiranje knjig v tujih jezikih

slika-1.jpg

Kolikokrat se vam čez leto zgodi, da vas zamika dobra knjiga, pa si zanjo zaradi službenih ali šolskih obveznosti enostavno ne morete vzeti časa? Poletje je idealen čas, da se spočijete in umirite ter uživate tako v domačem kot tudi tujem leposlovju.

Branje knjig v tujih jezikih je čudovita priložnost za utrjevanje znanja jezika, pridobivanje novega besedišča ter spoznavanje drugih kultur prek pisane besede. V zadnjih letih je dobro poskrbljeno tudi za začetnike, ki se na ta način jezika šele učijo - večina splošnih knjižnic je dobro založena z zbirkami knjig, ki so prilagojene različnim stopnjam znanja. Učenje na takšen način je mnogo bolj zabavno in zanimivo.

V poletni vročini vam bo gotovo ustrezalo branje knjig na svežem zraku, zato lahko obiščete »Knjižnico pod krošnjami«, ki jo najdete v parku Tivoli, na trati ob ribniku, vse do 31. avgusta 2008. Od tujejezične literature boste našli predvsem romane in časopise v angleškem in francoskem jeziku.

Za ideje za počitniško branje smo se obrnili na knjižnico Prežihov Voranc, kjer so nam povedali, da so med najbolj branimi tujejezičnimi knjigami letos naslednje:
ang: Harry Potter and the Deathly Hallows
fra: Con brio
nem: Der Vorleser
ita: Va’ dove ti porta il cuore
špa: Un viejo que leía novelas de amor

Knjige, zgoščenke, DVD-je ter ostalo avdiovizualno gradivo si lahko izposodite tudi na nekaterih inštitutih za tuje jezike. Uporabniku zelo prijazni so: Francoski inštitut Charles Nodier (Breg 12, 1000 Ljubljana, telefon: 01/2000 500), Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Kongresni trg 13, 1000 Ljubljana, telefon: 01/2415 640), inštitut za španščino - Instituto Cervantes Ljubljana (Privoz 11, 1000 Ljubljana- Prule, telefon: 01/4210 684). V knjižnice inštitutov se morate najprej včlaniti, potem pa lahko brez težav dostopate do zanimivih vsebin.
 
Inštitut, ki promovira angleški jezik in kulturo, British council, je žal zaprl vrata svoje knjižnice, je pa vso svojo knjižno zbirko podaril knjižnici Otona Županciča, kjer si dela lahko izposojate.
 
Če se raje kot za izposojo odločite za nakup knjige, pa je izbira še toliko večja. Knjigarne so s knjigami v tujih jezikih vedno bolje založene. Naj naštejemo le nekatere, ki so znane po pestri izberi tujejezičnih knjig: Epicenter, Center Oxford, Konzorcij, Vale Novak…

Želimo vam obilo užitkov ob branju!

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (4. del)

“Kaj naj rečem - ob tujih jezikih tako rekoč živim, a kakšen silno blesteč poliglot vseeno nisem. V gimnaziji sem shajal takole, bolj s trojkami. Ampak brez izdatne angleščine danes na svetovnih potovanjih seveda ne gre in to je istočasno tudi potuha - v večini krajev, kamor odhajam v zadnjem desetletju in več, krasno shajam le s tem jezikom. Gimnazijska francoščina, ki sem jo pred četrt stoletja prav lepo dodelal v Afriki, je do danes zbledela na sramoten nivo osnovnošolca. Podobno je s španščino, ki mi je bila tako rekoč povsem domača pred dvema desetletjema na dolgih poteh prek Latinske Amerike. A hvala bogu imam še vedno zdrave roke in tudi zelo na široko se znam še vedno in po slovensko nasmejati: Zdravo, fantje, kako gre - a ste me kaj veseli? In ne bi verjel, kako daleč pripelje človeka dobra volja in nekaj prijaznosti. Aha, kakšnih eksotičnih plemenskih jezikov pa še sploh ne znam - sem prelen in preneumen za kaj takega. In to je to. Pa lepo se imej.”


 Zvone Šeruga

Zvone Šeruga

Poletni jezikovni tečaji za odrasle in mladino

Poletje se nezadržno bliža in z njim vred težko pričakovani dopusti, počitnice, poletno lenarjenje …, vendar to ne velja za vse! Mnogi med njimi želijo izkoristiti poletne počitnice, razgibati možgančke ali storiti nekaj za dušo, pa naj gre za plesne, kreativne delavnice ali različne poletne šole. Sem spadajo tudi poletni jezikovni tečaji, ki jih namensko za prosti poletni čas pripravljajo jezikovne šole širom po Sloveniji.

Po večini gre za krajše tečaje, na katerih se tečajniki naučijo komunikacije za potovanja, a to ni pravilo. Pobrskali smo med poletno ponudbo jezikovnih šol in izpostavili nekaj zanimivih opisov poletnih tečajev za odrasle in mladino. 

POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE

Veris - od 1. junija do 30.avgusta - v tem času velja na vse redne individualne tečaje ter tečaje v paru 10-odstotni popust. Prijavite se lahko na 2-tedenske obnovitvene tečaje angleščine in nemščine oziroma 3-tedenske tečaje francoščine, španščine in italijanščine z imenom “Znajdi se v tujini”. Ponujajo pa tudi kombiniran paket individualnega ter e-tečaja.

Lingula - od 1. julija do 15. septembra - v tem času velja 20-odstotni popust, organizirajo pa 2-tedenske tečaje, specializirane enodnevne delavnice, e-tečaje ter “Summer Turbo Intensive” tečaje.

Mint - od 24. julija do 4. avgusta - v tem času pripravljajo intenzivne vsakodnevne konverzacijske tečaje ter dvotedenske tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine in ruščine za različne zahtevnostne stopnje.

POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI ZA MLADINO

Jezikač - v juniju, juliju in avgustu organizira poletno šolo z različnimi tematikami: “Program športnik”, v katerem je poleg učenja tujega jezika vključeno tudi učenje tenisa oziroma vožnje s kajakom ter “Program umetnik”, v katerem so poleg pouka tujega jezika vključene delavnice risanja, slikanja ter oblikovanja. Mladi se lahko učijo angleščine, nemščine in italijanščine.

 Berlitz - v poletnem času organizira jezikovne počitnice za otroke med sedmim in šestnajstim letom starosti. V programu “Kids Camps” se otroci lahko učijo angleščine in nemščine. 

P.S. Gre za izbor brez namena oglaševanja. Izbrali smo tiste tečaje, ki so se nam zdeli zanimivi. Če kdo ve še za kakšne zanimive tečaje, naj nas obvesti.

Anketa: Znane Slovenke in Slovenci o tujih jezikih (3. del)

… Zadnje čase res veliko potujem in angleščina je postala jezik, ki ga uporabljam največ. Do zdaj sem se zadovoljila z znanjem, ki sem ga pridobila v osnovni in srednji šoli, lahko sem celo brala angleške dramske tekste in kar nekaj sem jih »odkrila« slovenskemu občinstvu. Ker vem, da še tako velik strokovnjak na svojem področju zveni neprepričljivo, če suvereno ne obvlada jezika, ki ga uporablja, čutim veliko potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju. Urnik mi sicer ne omogoča obiskovanje kakršnega koli rednega tečaja in to je verjetno problem mnogih zaposlenih ljudi. Obvladam sicer nekaj »gimnazijske« francoščine, nekaj španščine, toda le toliko, da se v teh deželah ne bi ravno izgubila, tudi lačna in žejna ne bi ostala, za kaj več pa …  Torej se bom raje izpopolnjevala tam, kjer mi gre najbolje, se pravi, angleščina! Vesela bom, če mi bo vaš blog pri tem lahko v pomoč!

Violeta Tomič, igralka in voditeljica

Violeta Tomič

30 najbolj razširjenih jezikov na svetu

Hoteli smo izvedeti, kje na lestvici najbolj razširjenih svetovnih jezikov se nahaja “velikih jezikovnih pet”, torej tisti tuji jeziki, ki jih imamo Slovenci najraje in ki zaenkrat “kraljujejo” tudi na našem blogu. Lestvica najbolj razširjenih jezikov vsebuje poleg naziva jezika tudi jezikovno družino, v katero spada, pisavo, število govorečih ter področja, kjer se jezik uporablja.

Vir: KrysTall